Preventiva

V primeru izgube zavesti s prenehanjem dihanja je pomemben čas od nastanka stanja do uporabe AED-ja (avtomatskega eksternega defribilatorja) skupaj s temeljni postopki oživljanja. Pomembno si je zapomniti, da ostanemo mirni in poskušamo čim prej pomagati poškodovanemu.

LOKACIJE IN OPIS POSAMEZNEGA AED-JA SI LAHKO OGLEDAŠ NA POVEZAVI.

Pri požarih, posebej če gorita suha trava in podrast, se sproščajo zelo visoke temperature. Pri tem se zgornja plast zemlje segreje. Tako rekoč zgori vse, ostanejo le manj vredne rastline. Zato se na požarnem območju zelo spremeni vegetacija. Ostanke gorenja (pepel) odnašata veter in padavine, s tem pa se erozija in siromašenje le večata. Pri gorenju organskih spojin se sproščajo strupeni plini, ki onesnažujejo ozračje. Pri tem so ogrožene živali, ki prebivajo v zgornjih plasteh zemlje. Poleg neposredne ogroženosti se jim spremenijo varovalne, gnezdilne in prehranske razmere (Muhič, 2004). 

Sežiganje odpadkov na vrtovih in poljih

Odpadki naj bi se v naravi (na primernih mestih) sežigali le podnevi med 8. in 18. uro ob stalnem nadzoru odraslega človeka, razen če je drugače  prepovedano. Ob vetrovnem vremenu odpadkov ne sežigamo. Kraj sežiganja naj bo oddaljen najmanj 100 metrov od stanovanjski ali drugih zgradb, najmanj 50 metrov od javnih prevoznih poti in najmanj 20 metrov od parkovnih površin, skupin dreves in zaščitenih rastlin. Če nameravate sežigati večje količine naravnih odpadkov na prostem, obvestite o kraju in času sežiga gasilce oziroma center za obveščanje na številko 112. 

V obdobju velike požarne nevarnosti je prepovedana uporaba odprtega ognja v naravi. Po razglasitvi velike požarne nevarnosti je potrebno dosledno upoštevati predpisane ukrepe.

V sušnem obdobju se je treba v naravi izogibati predvsem (Muhič, 2004):

• nenadzorovani uporabi ognja in sežiganju odpadkov, zlasti na njivah, vrtovih, sadovnjakih in vinogradih, ki so v bližini gozdov,

• kajenju v gozdovih in njihovi neposredni bližini, 

• kurjenju žarov zunaj urejenih kurišč,

• odmetavanju neugasnjenih cigaretnih ogorkov in lahko vnetljivih materialov iz avtomobilov.

Kaj narediti, ko v naravi zagori?

1. Ostanite mirni in razsodni; ocenite, kakšen je požar in če je manjši (če je šele zagorelo), ga skušajte pogasiti sami,

2. Pri gašenju morate paziti na svojo varnost. Požara se lotite s priročnimi gasilskimi sredstvi (voda, brinove / smrekove veje, zemlja, pesek), najbolj učinkovito je gašenje z vodo. Ko zlijete vodo na ogenj, mora ta popolnoma ugasniti. Če za gašenje uporabite brinove ali smrekove veje, začnite udarjati po ognju koder je začel goreti ali pa veje vlecite po robu goreče trave. Z lopato lahko izkopate jarek in s tem preprečite širjenje požara. Manjšo gorečo površino uspešno pogasite tako, da nanj vržete pesek ali zemljo, dokler povsem ne ugasne (Muhič, 2004).

3. Sami gasite le, če požar ne presega vaših zmožnosti. Če požaru niste kos, nemudoma pokličite center za obveščanje (112), kateri bodo alarmirali najbližjo gasilsko enoto. Po telefonu sporočite podatke:

• svoje ime in priimek,

• kaj gori in kraj požara,

• kratek opis požara,

• v katero smer se požar širi in kaj ogroža,

• povejte kraj, kjer boste počakali gasilce zaradi dodatnih informacij.

Na kraju požara povejte gasilcem dodatne informacije, katere bodo prispevale k učinkovitejšem gašenju.

Požari v okolju, kjer živimo so najpogostejši. To je razumljivo, saj večina časa človek preživi v teh prostorih. Ti prostori so najbolj izpostavljeni požarni nevarnosti še predvsem v zimskem času zaradi večje uporabe grelnih naprav. Med najpogostejšimi vzroki v bivalnem okolju prištevamo (Krušec, 2001, str. 268):

• zapuščanje prostora v času vklopljenega likalnika, plinskega štedilnika ali drugih toplotnih naprav,

• čiščenje in pranje oblačil z lahko vnetljivimi ali eksplozivnimi snovmi v zaprtem prostoru ali ob toplotnem viru, ki lahko sproži vžig ali eksplozijo,

• slabe ali dotrajane električne ali plinske inštalacije,

• nepravilno ravnanje s pečmi na kurilno olje in trdo gorivo,

• nestrokovno priključevanje plinskih jeklenk gospodinjskega plina na štedilnik,

• nepravilno hranjenje nevarnih in lahko vnetljivih snovi (tekočin),

• uporaba raznih svetil z odprtim plamenom (petrolejke, sveče),

• zaprašena, s pajčevino ali papirjem prekrita svetilna telesa (žarnice z žarilno nitko),

• nestrokovno izdelan dimnik,

• nestrokovno izdelana kurišča za kuhanje hrane za živino v bližini senikov s suho travo,

• nepravilno postavljanje peči in drugih toplotnih virov, ki sevajo toploto v okolje in tako povzročijo vžig gorljivih snovi (lesene obloge, pregrinjala, okenske zavese),

• malomarnost kadilcev, ki nepazljivo odlagajo žareče ogorke cigaret,

• vžigalice oziroma vžigalniki v rokah otrok,

• nestrokovna izdelava raznovrstnih začasnih električnih, plinskih in drugih instalacij, raznih kurišč in podobno.

Kot vzrok lahko prištevamo tudi udar strele.

Upoštevanje preventive pred požarom v bivalnih prostorih

Požar največkrat nastane zaradi nestrokovnega dela, malomarnega ravnanja in neupoštevanja varnostnih pravil. Lahko pa tudi nastane kot posledica dotrajanih električnih inštalacij, slabih in nestrokovno izdelanih dimnikov, svetilnih teles, ki se segrevajo in uporabe odprtega ognja v kuhinji. Kotlovnice so prostori s povečano požarno ogroženostjo zaradi vsebnosti raznih peči na trda goriva, kurilno olje ali plin. Delovanje teh naprav zahteva določeno stopnjo znanja za uporabo in red ter čistočo v prostoru. Prav nered, nepravilno hranjenje goriv v prostoru in prisotnost gorljivega materiala so pogosti povzročitelji požara (Krušec, 2001).

Brezbrižno odvržen cigaretni ogorek v naravi ali prostoru je pogost in potencialen povzročitelj požara. To še posebej velja za požarno najbolj ogrožene prostore. V teh prostorih je kajenje nevarno in zato prepovedano. Pri kajenju upoštevajmo navodila (Krušec, 2001):

• kaditi se sme le v za to določenih prostorih,

• cigareto med kajenjem varno odložimo na pepelnik,

• cigaretni ogorek zanesljivo ugasnimo, preden ga odložimo in zapustimo,

• brezbrižno odmetavanje ogorkov lahko povzroči požar, zato tega ne počnimo,

• v postelji ne kadimo.

Čeprav vemo in smo seznanjeni z preventivnimi ukrepi prepovedi kajenja, je kajenje na prepovedanih lokacijah in požarno ogroženih območjih pogost povzročitelj požara.

Požar na osebnem vozilu se lahko hitro širi, vendar je verjetnost, da bi zaradi požara prišlo do eksplozije osebnega vozila zelo majhna. Večja nevarnost je, da ostanete ujeti v gorečem vozilu in se zadušite s plini, ki nastanejo ob gorenju.

Začetni požar v osebnem vozilu lahko z gasilnikom pogasite ali omejite sami. Priporoča se, da v vozilo namestite gasilnik na ABC-prah z učinkovitostjo gašenja najmanj 8A 55B (2 do 3 kg). Gasilnik naj bo čvrsto pritrjen na lahko dosegljivem mestu. Vzdržujte in uporabljajte ga skladno z navodili proizvajalca.

Kako ukrepati ob požaru v avtomobilu?

Ko na osebnem vozilu opazite znake, ki bi lahko pomenili požar (dim, vonj po zažganem ali plamen), vozilo takoj ustavite na varnem mestu (ne na bencinski črpalki, v suhi travi). Na avtocestah in hitrih cestah, kjer ob desnem robu vozišča poteka odstavni pas, vozilo odstranite na odstavni pas in vključite varnostne utripalke.

Zapustite vozilo. Vozilo morajo zapustiti tudi vsi potniki in se čim prej umakniti na varno. Iz vozila ne izstopajte brezglavo. Ne hodite po nepotrebnem okoli vozila in ne ocenjujte nastale škode. Vozilo označite z varnostnim trikotnikom. Če lahko, iz vozila vzemite le najnujnejše osebne predmete in dokumente, morebitni tovor pustite v njem. Če imate gasilnik in ga lahko varno dosežete, poskušajte pogasiti požar. Če se požar razvija in ga ne morete pogasiti, pokličite številko 112.

Kako ukrepati ob požaru v predelu motorja?

Če zagori v motorju osebnega vozila, malo privzdignite pokrov motorja. Gasilnik usmerite v odprtino med pokrovom motorja in masko vozila. Pred gašenjem nikoli ne odpirajte pokrova motorja. Požar se namreč lahko razvije do te mere, da ga ni mogoče pogasiti z gasilnikom. Če se je požar že razvil in ga ne morete pogasiti, pokličite številko 112. 

Za vsebino klikni na naslov POTRES.

Za vsebino klikni na naslov POPLAVE.

Za vsebino klikni na naslov NAČRTOVANJE AKTIVNOSTI.

"Vsebina je v angleškem jeziku."